Sandi Luft, dr. med., spec. dermatolog
Injekcijska lipoliza že četrt stoletja velja za uspešno metodo zmanjšanja maščobnega tkiva. V posamezne dele telesa injiciramo farmakološko aktivne substance, večinoma kombinacijo sojinega fosfatidilholina in natrijevega deoksiholata. Primerna je za osebe z normalnim telesnim indeksom, saj ne more nadomestiti hujšanja in s tem njegovih rezultatov ali na primer liposukcije. Koncept odstranjevanja maščobnih celic z injekcijo je privlačen, a pomeni poseg v telo, zato je pomembno, da ga izvajajo ustrezno usposobljeni zdravniki, s čimer se zmanjšajo možnosti neželenih posledic. Metoda injekcijske adipolize v prihodnje zagotovo ne bo padla v pozabo, zato jo spoznajte pobližje.
Lipolizo izvaja telo samo
Lipoliza je fiziološki proces, ki poteka v maščobnih celicah. Sestavljene maščobe se razgradijo v proste maščobne kisline in glicerol. Proces poteka, ko imamo povečano presnovo, na primer pri povečanem delovanju ščitnice, zvišanem nivoju anabolnih hormonov oziroma ko dalj časa vnašamo s hrano v telo manj kalorij, kot jih dnevno potrebujemo. Maščobne kisline se v procesih metabolizma pretvorijo v energijo, ki je potrebna za delovanje mišic in drugih celic telesa. Volumen maščobnih celic se zato zmanjša, kar opazimo kot zmanjšanje maščobnih blazinic na trebuhu, podbradku bokih in drugi delih telesa. Proces lipolize lahko pospešijo nekatera zdravila, kot so predvsem beta agonisti (isopretenorol, dobutamin in procaterol) in ksantini. Med slednjimi je najbolj varen in učinkovit kofein. Naša znana strokovnjakinja za klinično prehrano mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., je pred kratkim v svojem članku omenila, da ni boljšega lipolitika, kot sta skodelica črne kave na tešče in kratek sprehod pred zajtrkom.
Postopek, star že četrt stoletja
Metodo injekcijske adipolize je leta 1988 prvi objavil prof. Sergio Maggiori, prve izkušnje na večjem številu pacientov pa je leta 1995 prva objavila brazilska dermatologinja Patricia Rittes. V Evropi velja na tem področju za najbolj izkušenega Avstrijec Franz Hasengschwandtner, ki je metodo standardiziral v okviru mednarodnega združenja Network Lipolysis.
Injekcijska lipoliza je postopek, pri katerem v maščobno tkivo injiciramo farmakološko aktivne substance z namenom zmanjšanja njegovega volumna. V primeru, da te pospešijo proces lipolize, t. j. zmanjšanja volumna maščobnih celic, je to »prava« injekcijska lipoliza. Če pa injicirane snovi povzročijo propad oziroma nekrozo maščobnih celic, je pravilneje govoriti o injekcijski adipo(cito)lizi. Injekcijska lipoliza in adipoliza nista mezoterapija. Slednja je metoda, pri kateri z injekcijami vnašamo razne farmakološko aktivne snovi v kožo z namenom obnavljanja tonusa, analgezije, zdravljenja vnetnih bolezni kože, pobleditve lis, glajenja brazgotin, stimulacije nastanka kolagena in vlaženja.
Dopolnjujoče delovanje snovi
Pri postopkih injekcijske adipolize prevladuje uporaba kombinacije sojinega fosfatidilholina (PC) in natrijevega deoksiholata ali samo natrijevega deoksiholata (DC). PC je sestavni del celičnih membran, DC pa je žolčna kislina. Ta deluje kot blag detergent in povzroči poškodbo celičnih membran in propad maščobnih celic – adipocitolizo, medtem ko PC deluje na zmanjšanje volumna maščobnih celic, saj pospešuje razgradnjo maščob v njih ter sproščanje prostih maščobnih kislin in glicerola v krvni obtok.
Danes je znano, da natrijev deoksiholat brez PC povzroči burnejšo vnetno reakcijo, močnejši razpad maščobnih celic in močnejšo tvorbo brazgotinskega tkiva v podkožju v primerjavi s sestavljenim preparatom s PC. PC ima vlogo
»blažilca« reakcije DC s steno maščobnih celic, omogoča upočasnitev reakcije v daljšem časovnem obdobju, s tem ublaži vnetno reakcijo in nastanek brazgotinjenja v podkožju. Te lastnosti PC omogočajo enakomernejšo difuzijo detergenta – DC zunaj področja injiciranja, kar omogoča bolj enakomeren učinek. Natančen mehanizem delovanja PC in DC na maščobno celico in okolno tkivo danes še ni popolnoma pojasnjen, prav tako »usoda« iz maščobnih celic sproščenih maščobnih kislin. Z do sedaj izvedenimi preiskavami ni bilo opaziti povišanja maščob v serumu po izvedbi postopka.
Učinek nekaj tednov po postopku
Terapijo izvedemo na predhodno očiščeni in razkuženi koži s pomočjo tankih igel, lahko tudi s pomočjo posebnih nastavkov z več iglami. Včasih za zmanjšanje neprijetnega občutka pred izvedbo postopka uporabimo anestezirajočo kremo, v glavnem pa pomaga predhodno hlajenje z ledom. Razmiki med vbodi naj bi bili pravilni in oddaljeni 1,5 cm, volumni apliciranega sredstva pa majhni. Mednarodni združenji, ki propagirata injekcijsko lipolizo, priporočata omejitev doze PC pri eni terapiji na 2500 mg. Po nekaterih podatkih je treba za maksimalni rezultat narediti od dve do štiri ponovitve v razmahu osem tednov med posameznimi terapijami. Razmerje med PC in DC v raztopini ni natančno določeno,
najpogosteje se omenjata koncentraciji 25 mg/ml PC in 12 mg/ml DC, ki ne povzročata večjih prehodnih reakcij po injiciranju. Znano je, da različna področja telesa različno reagirajo na hujšanje, prav tako uspešnost injekcijske adipolize med posamezniki zelo variira. Področja, kjer je videti najboljši rezultat, so trebuh, boki in podbradek.
Pričakovani stranski pojavi pri posegu so bolečina zaradi zbadanja, takojšna rdečina kože, zbadajoč in pekoč občutek (vsi od 15 minut do 2 uri po posegu), oteklina (največ 1 3 dni), redkeje modrice, ki pa minejo večinoma v tednu dni. Njihov pojav ne vpliva na uspeh terapije. Komplikacije so po nekaterih avtorjih zelo redke, najpogostejše od teh je nezadovoljstvo z izboljšanjem stanja, redko pa še prehodne hiperpigmentacije kože, urtikarija, bolečina, ki traja več kot 2 tedna, okužbe kože in nekroza kože, ko uporabljamo PC/ DC ali DC brez razredčitve oziroma se injicirata v kožo, ali pa uporabimo preveliko količina adipolitika na določenih delih ob sočasnem pritisku na posledično oteklino od zunaj, na primer s povoji ali ozkimi oblačili. Po podatkih mednarodnih organizacij, ki propagirajo injekcijsko adipolizo, in na osnovi osebnih izkušenj avtorjev člankov na večjem številu pacientov ni bilo opaziti sistemskih stranskih učinkov.
Injekcijska adipoliza ni enaka hujšanju
Injekcijska adipoliza ni namenjena zmanjšanju velikih zalog maščobnega tkiva ali hujšanju, prav tako ni zamenjava za liposukcijo. Hujšanje je zelo težaven in dolgotrajen proces, ki nikoli ni trajen, če se s takšno osebno odločitvijo sočasno ne spremeni način življenja, ki je tudi vzrok za nastanek maščobnih blazinic na bokih, trebuhu, zadnjici, stegnih, vratu. Metoda injekcijske lipolize ni namenjena trajnemu zmanjšanju telesne mase. Če jo terapevt ali pacient tako dojema, je vnaprej obsojen na neuspeh. Čeprav se po postopku opaža tudi sočasna izguba telesne mase, ta ni trajna, saj z injekcijsko lipolizo ne vplivamo na kompleksne metabolne procese, socialno okolje in psiho pacienta, kjer lahko tiči vzrok za prekomerno telesno maso.
Za koga je postopek primeren?
Injekcijska adipoliza je primerna za osebe z normalnim indeksom telesne mase (BMI), ki imajo manjše področje na otip mehkega podkožnega maščevja in nimajo viška kože. Postopek ni primeren za osebe z BMI nad 30, ki želijo zmanjšanje abdominalne maščobe, mlajše moške, ki imajo na otip trdo, fibrozirano maščevje na bokih, ali starejše osebe z več boleznimi, ki imajo preveč zalog maščobe na več delih telesa. Ne izvajamo je pri nosečnicah, doječih materah, ženskah v rodni dobi, ki ne izvajajo učinkovite metode kontracepcije, pri osebah z več drugimi boleznimi, pri znani alergiji na sojo, pri sočasnem jemanju nesterodnih antirevmatikov, antikoagulantov, imunosupresivov in vnetjih kože na mestih injiciranja.
Z injekcijsko adipolizo posegamo v telo
Največja pomanjkljivost metode injekcijske lipolize za zmanjšanje volumna maščobnih celic s katerokoli aktivno substanco danes je v pomanjkanju večjega števila kliničnih študij o farmakološkem delovanju substanc, natančnih protokolov izvedbe terapije, učinkovitosti in varnosti uporabljenih substanc, uradni registraciji zdravil za injekcijsko adipolizo in dovoljenju nacionalnih združenj za njihovo uporabo. Uporaba PC/DC in DC za injekcijsko adipolizo je v praksi prehitela običajne postopke za registracijo teh učinkovin v ta namen. Podjetje, ki proizvaja zdravilo s PC/DC in je registrirano za zdravljenje maščobne embolije, ni podalo vloge za registracijo tega zdravila za injekcijsko adipolizo v nobeni državi na svetu. Tako je uporaba tega zdravila v ta namen nelegalna, saj to zdravilo nima uradne indikacije za podkožno uporabo.
Neustrezna medijska popularizacija injekcijske lipolize kot manj invazivne metode, ki lahko brez operativnega posega trajno in brez posledic odstrani maščobne obloge, je poleg navideznega poenostavljanja prispevala k razširitvi njenega izvajanje tudi zunaj medicinskih krogov. To morda ni takšen problem pri nas, kot je v Franciji, kjer je injekcijska lipoliza le »eno nadstropje« nižje od popularne mezoterapije, ki je v tej državi tudi nastala. V ZDA jo je začelo izvajati nemedicinsko osebje, ki nima nobenih kvalifikacij za izvajanje posegov v telo, ali celo posamezniki, ki so kupili substance na internetu in jih uporabili na svojem telesu. Pomanjkanje kliničnih študij, neregistracije zdravil za injekcijsko adipolizo in smernic za uporabo, njihova lahka dostopnost prek spleta in nizka nabavna cena bodo še naprej predstavljali težavo in povzročali škodo vsaki, še tako uspešni terapiji, navsezadnje injekcijski adipolizi. Podobno neurejeno stanje je pri nas danes na področju uporabe laserjev in IPL tehnologije za odstranjevanje kožnih struktur, kot so dlake, žile ali hiperpigmentacije.
In v prihodnje?
Če nepooblaščene osebe brez ustreznih medicinskih znanj z le šibkim spektrom poznavanja področja, kar je zelo pogosto v različnih lepotilnih salonih, začnejo izvajati določene postopke, lahko sicer uspešna terapija dobi izredno slab sloves. Zato ne preseneča prepoved izvajanje injekcijske adipolize v Braziliji in Turčiji ter prepoved vseh postopkov lipolize (krio-, laserska, z visoko energetskim ultrazvokom in kavitacijo) in injekcijske adipolize v Franciji. Metoda injekcijske adipolize v prihodnje zagotovo ne bo padla v pozabo. Koncept odstranjevanja maščobnih celic z injekcijo je preveč privlačen. Trenutno sta v postopku registracije v ZDA in zunaj ZDA zdravilo za podkožno injiciranje v lokalizirano maščobno tkivo na področju podbradka in zdravilo ATX 101 na osnovi nizke koncentracije DC. Vsekakor pa metode ni priporočljivo izvajati, vse dokler ne bodo na voljo registrirana zdravila.
Sandi Luft, dr. med., spec. Dermatolog
