Besedilo: Barbara Krajnc, dr. dent. med.
Bruksizem je razvada, pri kateri nezavedno stiskamo čeljusti in škripamo z zobmi. Večinoma se pojavlja med spanjem (nočni bruksizem). Takrat je stiskanje nenadzorovano in veliko močnejše kot v budnem stanju.
Veliko ljudi včasih stiska zobe oziroma škripa z njimi. Občasno škripanje običajno ne povzroča večjih poškodb, če pa razvada postane redna, vodi do poškodb zob in ostalih zdravstvenih težav. Ob škripanju z zobmi nastajajo izredne sile, ki so tudi do več desetkrat večje od normalnih sil med žvečenjem. Te sile močno obremenjujejo celotni sistem mišic, sklepov in zob, ki niso narejeni za takšne obremenitve. Posledica dolgotrajnega škripanja se lahko kaže kot poškodba posameznih elementov sistema.
Vzrok za škripanje z zobmi
Vzroki za škripanje z zobmi so raznoliki. Pogosto gre za preplet več dejavnikov. Med glavne dejavnike za škripanja z zobmi sodita stres in strah. Tako se bruksizem pogosto pojavlja pri osebah, ki so napete in živčne, dovolj je lahko že napetost pred javnim nastopom ali izpitom ali pa stres v službi. Bruksizem se lahko pojavi kot posledica nepravilnosti in motnje ugriza (nepravilen ugriz, previsoke zalivke ali protetični nadomestek …) ali pa zaradi jemanja nekaterih zdravil (antidepresivi in zdravila za zdravljenje Parkinsonove bolezni).
Bruksizem se lahko pri posamezniku pojavi nenadoma in prav tako tudi izgine, ne da bi vedeli, kaj je pravi vzrok. Škripanje z zobmi je pogostejše ponoči, ko spimo in se tega ne zavedamo. Pogosto ljudje, ki glasno smrčijo, tudi škripajo z zobmi. Škripanje pa ima značilen zvok, ki ga običajno prvi/a prepozna partner/ka osebe z bruksizmom, saj mu/ji moti spanec. Mnoge na njihovo razvado opozori zobozdravnik, ki pri pregledu zobovja opazi značilne poškodbe na zobeh. Nekateri pacienti posumijo, da škripajo z zobmi zaradi pojavljajočih se težav, kot so bolečine v žvečnih mišicah, težave s čeljustnim sklepom, odkrušen zob.
Posledice škripanja z zobmi
Posledice kroničnega – dolgotrajnega bruksizma niso le estetske poškodbe zob (odkrušeni zobje, skrajšane zobne krone, obrabljene zobne površine so gladke in svetleče, v sredini je viden rumenkast dentin), kar vodi do preobčutljivosti zob na temperaturne dražljaje (toplo, hladno), pa tudi do znižanja griza in posledično do starejšega videza osebe. Posledice so tudi funkcionalne, saj kronično stiskanje z zobmi privede do bolečin v mišicah za žvečenje s tipično obrazno bolečino in glavoboli. Mišice so še posebej boleče zjutraj. Kronični bruksizem lahko povzroči tudi kronično okvaro čeljustnega sklepa, ki se kaže kot pokanje v sklepu, zmanjšana gibljivost čeljusti in kronična bolečina. Spremembe na sklepu so odvisne od tega, ali oseba samo stiska zobe ali škripa z zobmi, in seveda od moči uporabljene sile.
Če sumite, da škripate z zobmi oziroma imate že prisotne znake bruksizma, se o tem čim prej pogovorite s svojim zobozdravnikom, ki bo opravil tudi pregled vašega zobovja, čeljustnega sklepa in žvečnih mišic.
Zdravljenje bruksizma
Velikokrat ne vemo, kaj je vzrok za bruksizem. V tem primeru skušamo omiliti in odstraniti simptome. Pri tem uporabljamo mišične relaksante, pomirjevala, vaje za sklepe in mišice. Kadar je vzrok znan, ga poskušamo odstraniti. Kadar je vzrok v zobeh, zobozdravnik z zamenjavo zalivk, izdelavo onlayev, izdelavo novih protetičnih nadomestkov, z dvigom griza, z ortodontsko terapijo in podobnimi posegi odstrani vzrok in s tem prepreči bruksizem.
Kadar je vzrok stres, je reševanje nekoliko težavnejše (sprememba življenjskih navad, vaje za sproščanje, psihoterapija, mišični relaksanti, menjava zdravil z zdravili z manj stranskimi učinki …).
Pogosta in uspešna rešitev je nošenje bruksistične opornice, ki jo izdela zobozdravnik, namenjena pa je nošenju ponoči. Opornica zaščiti zobe pred trenjem in poškodbami. Izdelana je iz upogljive umetne mase. Pacient jo namesti na zgornje zobe, katerim se v celoti prilega, saj je narejena natanko po odtisu pacientovih zob. Izdelava opornice je povsem neboleča, zanjo pa je potreben le en kratek obisk pri zobozdravniku, saj je za izdelavo takšne opornice potreben odtis zob.
KAJ LAHKO SAMI NAREDITE, DA PREPREČITE ŠKRIPANJE Z ZOBMI?
• Obiščite zobozdravnika, ki vam bo svetoval, kako sanirati zobovje, in vam izdelal opornico, ki bo preprečila nadaljnjo poškodbo vaših zob.
• Zmanjšajte stres.
• Izogibajte se alkoholu in kofeinu.
• Po potrebi zamenjajte zdravila z drugimi zdravili, ki nimajo tega stranskega učinka.
Tudi otroci škrtajo z zobmi. Nekje od 15 do 30 % otrok škrta z zobmi. To se dogaja predvsem med izraščanjem mlečnih zob ter ob menjavi mlečnih s stalnimi zobmi. Pri otroku z mlečnim zobovjem svetujemo zaščitne premaze obrabljene sklenine in izpostavljenega dentina s tekočim kompozitom. Otroka z menjalnim zobovjem pa napotimo k ortodontu, ki bo v morebitno zdravljenje malokluzije vključil tudi zdravljenje bruksizma.
