V preteklih letih so postala moderna t. i. superživila. To so živila, ki imajo še posebej visoke vrednosti pomembnih hranil oziroma snovi, ki imajo zdravilen učinek. Razna semena, kot so Chia semena, Goji jagode in druga semena so zagotovo zelo koristna za zdravje, a ob tem pozabljamo, da imamo tudi na domači tržnici veliko superživil, ki so kar po krivici pozabljena.
Jurij Pivka
Si predstavljate, da bi morda nekje v Peruju ali na Japonskem videli oglas »superživilo iz alpskih gozdov – čemaž« ali »superživilo kislo zelje«. Morda se ob tem nasmehnete. A resnica je, da superživila najdemo tudi pri nas, na tržnici, v mestu, kjer živimo. Superživila ne uspevajo le v pragozdovih, na vrhovih Himalaje ali Andov in ne bi bil prav nič presenečen, če bi ugotovili, da so naša živila prav tako zdravilna kot superživila z drugega konca sveta.
Rdeča pesa. Rdeča pesa ima ogromno hranil in splošnih učinkov na zdravje. Jemo jo lahko surovo, kuhano, hladno ali toplo. Je vir energije, saj vsebuje veliko ogljikovih hidratov. Vsebuje veliko kalcija in železa, ki ju pogosto primanjkuje. Vsebuje tudi folno kislino, ki je pomembna med nosečnostjo. Nosečnice naj bi potrebovale vsaj 400 mikrogramov folne kisline na dan. Ena skodelica pese jih zagotovi skoraj 150 mg. Rdeča pesa vsebuje pigment betacianin, ki je substanca, ki daje rdeči pesi njeno značilno barvo. Znanstveniki ugotavljajo, da prav ta pigment ščiti tudi proti raku. Nedavne raziskave, v katerih so raziskovali povezavo med rdečo peso in rakom, dokazujejo, da ta zelenjava lahko ščiti pred rakom na debelem črevesju in trebušnem raku. Rdeči pigment pese namreč poveča stopnjo encimov, ki delujejo kot antioksidanti v jetrih in prek tega procesa jetra in kri tudi razstrupljajo.
Čemaž. Mladi zeleni listi čemaža poganjajo spomladi na gozdnih tleh. Čemaž ima značilen vonj in spominja na česen. Spomladi lahko uživamo svež čemaž, jeseni in pozimi pa razne namaze in druge pripravke iz čemaža. Zakaj je čemaž zdravilen in superživilo? Čemaž deluje predvsem razstrupljevalno, saj znižuje holesterol, uravnava krvni tlak, preprečuje nastanek krvnih strdkov. V primerjavi s česnom ima čemaž dvajsetkrat več adenozina, in tako še močneje deluje pri uravnavanju visokega nivoja holesterola in visokega krvnega tlaka ter posledično zdravi srčno-žilne bolezni, med drugim tudi arteriosklerozo.
Borovnice. Tudi borovnice so superživilo. Sicer ni novost, da so borovnice zelo zdrave. Vsebujejo veliko antioksidantov, pomagajo pri izgubi teže, a to še ni vse. Omogočajo tudi znižanje krvnega tlaka. Osebe, ki so jedle borovnice vsak dan, so si s tem znižale krvni tlak za od 4 % do 6 %, kar je velik uspeh. Še bolj impresivno pa je, da so debelejše osebe, ki so dnevno jedle borovnice (vsaj 2 skodelici na dan), znižale svoj LDL (slab) holesterol. Raziskovalci domnevajo, da borovnice pomagajo aktivirati mehanizme v jetrih, ki nižajo vrednosti slabega LDL holesterola. Borovnice lahko tudi v zimskih mesecih dobite sveže ali zmrznjene, pripravite si jih lahko v raznih »smutijih«, dodamo jih lahko v jogurt, skuto. Tako ni razloga, da jih ne bi uživali vsak dan.
Kislo zelje. Njegove zdravilne lastnosti so cenili že stari Grki in Rimljani, še danes pa slovi kot odlična hrana za preganjanje odvečnih kilogramov in razstrupljanje telesa. Vsebuje malo kalorij, a veliko vode in prehranskih vlaknin, zato nam daje občutek sitosti. Kislo zelje vsebuje žveplove snovi, ki mu dajejo značilen vonj, hkrati pa naj bi po nekaterih raziskavah zmanjševale tudi koncentracijo holesterola v krvi in posledično zmanjševale bolezni srca in ožilja. Uživanje kislega zelja pospešuje izločanje strupenih snovi iz telesa in omogoča razvoj zdrave črevesne flore, krepi organizem, preprečuje prezgodnje staranje in zmanjšuje nagnjenost k številnim boleznim. Vir: www.kislozelje.com
Peteršilj. Peteršilj ima neverjetne zdravilne lastnosti. Škoda, da se vedno znova znajde med ostanki na krožniku, saj se ga uporablja le kot dekoracijo in ne kot živilo. Peteršilj lajša urološke infekcije, blagodejno vpliva na mehur, preprečuje prirojene težave ter lajša menstrualne tegobe. Že vse od časov starih Rimljanov velja za živilo, ki koristi zdravju. Če boste pojedli približno 25 gramov svežega peteršilja na dan, si boste na zelo preprost način zvišali vnos železa, kalcija in folne kisline ter s tem zadostili dnevni potrebi po vitaminu C.
