UV-sevanje glede na njegovo valovno dolžino delimo v sevanje UVC, UVB in UVA. Sevanje UVC je najbolj nevarno za oči. Na srečo večino tega sevanja absorbira ozonski sloj, zato do zemeljske površine sploh ne seže. Ozonska plast zaustavi tudi večji del energije sevanja UVB, ki ima krajšo valovno dolžino, del teh žarkov pa kljub temu doseže zemeljsko površino. V nizkih količinah UVB-žarki stimulirajo tvorbo kožnega pigmenta (melanina), ki povzroča, da koža na soncu potemni, v visokih količinah pa ti žarki povzročajo opekline, ki povečajo nevarnost kožnega raka, nastanek gub in druge znake prezgodnjega staranja. Sprednji del očesa (roženica, leča) pa absorbira večino UVB-žarkov, ki na očeh povzročijo še večjo škodo kot UVA-žarki. UVA lahko poškodujejo osrednji vid in makulo, ki se nahaja v središču mrežnice, v zadnjem delu očesa.
Nekaj bolezni oči, ki so povezane s poškodbami zaradi UV-sevanja:
Fotokeratitis
Prekomerna izpostavljenost sevanju UVB povzroča fotokeratitis, imenovan tudi snežna slepota. To je prehodna in boleča opeklina roženice, ki jo povzročijo direktni sončni žarki, zlasti na visoki nadmorski višini, ali pa sončni žarki, ki se odbijajo od površine snega ali vode.
Siva mrena ali katarakta
UV-žarki so tudi eden od glavnih povzročiteljev pridobljene sive mrene. Gre za skaljenost naravne očesne leče. Razvija se počasi, vidna ostrina se zato izgublja postopno. Siva mrena se uspešno zdravi le operativno.
Pterigij
Pterigij je benigna tvorba na veznici, ki je prav tako povezana z UV-sončnimi žarki. Zarašča se v roženico ali prek nje in tako povzroči spremembo vida. Pterigij je pogostejši pri ljudeh, ki veliko časa preživijo na soncu in vetru, v vročih in suhih podnebjih.
V zadnjem času raziskovalci vse bolj opozarjajo tudi na škodljive učinke vidne svetlobe s kratko valovno dolžino, t. i. modre svetlobe (400–500 nm), ki prodre v oko vse do mrežnice in njenega osrednjega dela – rumene pege. Daljša izpostavljenost tem žarkom je nevarna zlasti pri ljudeh, ki imajo v krvi nizko koncentracijo vitamina C in drugih antioksidantov, saj jo povezujejo z razvojem starostne degeneracije makule.
Solarna retinopatija/fotoretinitis
Solarna retinopatija/fotoretinitis je posledica akutne fotokemične poškodbe rumene pege zaradi izpostavljenosti modrim žarkom pri gledanju v sonce.
Kako se zaščitimo pred soncem?
Vsi, ki preživljamo čas na prostem, smo izpostavljeni nevarnemu UV-sevanju. Nanj vplivajo geografska širina (dlje od ekvatorja smo, manjša je nevarnost UV-sevanja), nadmorska višina (nevarnost je večja na višinah, zato morajo biti še posebej pozorni obiskovalci gora in smučarji), čas dneva (opoldne je izpostavljenost največja) in nekatera zdravila (tetraciklini, sulfonamidi, kontracepcijske tablete, diuretiki in druga), ki povečajo občutljivost kože za UV-žarke. Najboljši način, da zaščitimo svoje oči, je, da vedno, kadar smo na prostem, nosimo zaščitna sončna očala. Ta morajo absorbirati 100 % UVA- in UVB-žarkov ter večino modre svetlobe. Izbirajmo med velikimi okvirji, ki zaščitijo tudi kožo okrog oči, in takimi s stranskimi ščitniki, da se izognemo svetlobi, ki prihaja od strani.
Nekaj napotkov za nakup očal:
Predvsem bodite pozorni, da so očala kakovostna in da imajo poleg UV-zaščite tudi optična stekla, kar je najpomembnejše. Poceni očala, kupljena za nekaj evrov v raznih modnih trgovinah, na bencinskih črpalkah in drugih javnih ustanovah, tega nimajo!
Mnogokrat se za stekla takšnih očal uporabi cenena folija, ne pa kakovostno optično steklo ali akril. Takšna folija ima lahko popačenja, ki ustvarja na tisoče mikroprizem, ki povzročajo, nepravilen lom svetlobe na mrežnici. Povzročijo težave z vidom, bolečine v očeh, glavobol, neoster vid.
Ravno tako je vprašljiva trajnost UV-zaščite, ki se lahko po določenem času zmanjša in stekla prepuščajo škodljivo UV-svetlobo. Kakovostno optično steklo je trdo in togo, toda krhko. Ima dobro natezno, tlač no in upogibno trdnost ter majhno sposobnost preoblikovanja. Maksimalna temperatura uporabe je do 70 °C. Dobro je obstojno proti temperaturnim spremembam, tudi pri niž jih temperaturah. Ima dobro obstojnost proti staranju na svetlobi in je odporno na različ ne vremenske vplive.
Kakovostna očala priznanih proizvajalcev imajo površinsko zaščito proti obrabi, stabilno površino, trden okvir, nekatera tudi antirefleksni nanos, trajno in popolno UV-zaščito, so pa seveda tudi nekoliko dražja. Kupujte sončna očala v optikah, kjer vam bodo znali svetovati in tudi servisirati očala.
Pomembno je poudariti, da stopnja UV-zaščite ni odvisna od barve ali zatemnjenosti stekel. To pa ne velja za modro svetlobo – modro svetlobo najbolj absorbirajo rjavo-rdeča, bronasta ali bakrena stekla, zato izbirajmo med temi barvami. Sončna očala nosimo tudi v senci, v oblačnem vremenu in v zimskem času, saj smo takrat prav tako izpostavljeni UV-sevanju. Sončna očala potrebujejo tudi tisti, ki nosijo kontaktne leče z UV-zaščito. Kontaktne leče bodo zaščitile le del očesa, veznica in kože vek bosta še vedno izpostavljeni sevanju.
