Sprejemljivo ali estetsko poraščenost telesa že stoletja narekujejo socialne, kulturne in celo verske norme. Če so bile te nekoč izrazito prirejene spolu, je danes gladka koža brez dlak postala zapoved za ženski in moški spol. S spremenjenimi in vse bolj zahtevnimi normami postaja postopek odstranjevanja dlak na velikih površinah telesa z britjem ali depilacijskimi preparati zamuden ali boleč, če uporabljamo metode, kjer dlake pulimo. Sodobna estetska dermatologija neželeno ali prekomerno poraščenost uspešno opravlja s postopkom fotoepilacije – uničevanja dlak s pomočjo laserjev ali drugih virov svetlobne energije. Uspešna fotoepilacija mora biti vedno individualno prilagojena, nemalokrat tudi kombinirana z drugimi terapevtskimi postopki, zato se naj odločitev za odstranitev dlak s pomočjo fotoepilacije vedno začne s posvetom pri zdravniku.
S poznavanjem osnovnih podatkov zakonitosti rastnega ciklusa dlak, načinov izvajanja fotoepilacije in drugih dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost postopka, bo tudi odločitev za izbiro optimalnega ponudnika teh storitev lažja.
Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatolog
Sandi Luft, dr.med., spec. dermatolog
Želja po čim bolj trajni odstranitvi dlak je postala realnost leta 1996, ko je ameriška Food and Drug Administration (FDA) potrdila primernost uporabe laserske in visoko intenzivne pulzirajoče svetlobe za odstranjevanje dlak. Postopek t. i. fotoepilacije sodi med medicinske postopke z najintenzivnejšim razvojem, s čimer naraščata varnost in učinkovitosti. O priljubljenosti fotoepilacije priča dejstvo, da je postopek na tretjem mestu med vsemi medicinsko-estetskimi postopki takoj za terapijami z butulinskim toksinom in hialuronskimi polnili.
Rast dlak
Dobro je vedeti, da je naše celotno telo praktično od rojstva prekrito s slojem nežnih, navadno belih dlačic, ki imajo pomembno vlogo pri regulaciji telesne temperature. Imenujemo jih velusne dlačice. V obdobju pubertete se pod vplivom hormonov, v največji meri moškega spolnega hormona testosterona, na določenih regijah telesa velusne dlačice spremenijo v črne, daljše dlake, ki jih imenujemo terminalne.
Pri obeh spolih pride do preobrazbe dlake v predelu spolovila, pazduh, pri moškem se terminalne dlake pojavijo še na bradi in okončinah pod popkom in v področju prsnice. Gre za področja kože, kjer so dlačni mešički bolj občutljivi na delovanje androgenih hormonov (testosterona in njegovih metabolitov).
Neželena ali povečana poraščenost.
Veliko ljudi svojo poraščenost oceni kot prekomerno ali patološko. Samoocena je pogosto napačna prav zaradi nepoznavanja meril fiziološke poraščenosti. O neželeni poraščenosti govorimo, ko sicer normalna poraščenost ne ustreza estetskim normam posameznika, medtem ko je prekomerna poraščenost lahko posledica genetskega zapisa ali rasno pogojena, seveda pa je lahko tudi znak bolezni, predvsem hormonskih motenj v telesu.
Povečana poraščenost zaradi bolezni
je načeloma redka. Kaže se predvsem v dveh oblikah: kot hipertrihoza ali hirzuitizem.
Pri hipertrihozi vidimo difuzno ali lokalno povečanje števila terminalnih dlak zunaj hormonsko reaktivnih področij. Hipetrtrihoza je lahko genetsko pogojena, lahko je znak metabolnih motenj, tudi nevrotske anoreksije, bolezni nadledvičnice, ko so zvišane vrednosti hormona kortizola, povzročajo jo tudi določena zdravila.
Hirzuitizem najpogosteje srečamo pri ženskah. Terminalne dlake se pojavijo na področjih, kjer so načeloma poraščeni moški – nad zgornjo ustnico, na bradi, v področju prsnice in spodnjega dela trebuha, močno porasla je koža okončin. Bolezen se lahko pojavlja z različno intenziteto.
Vzrok hirzutizma je najpogosteje povečana produkcija androgenih (moških) hormonov, redkeje jemanja zdravil z androgenim učinkom. Poznamo tudi t. i. hirzuitizem brez vzroka, ki je pogost, ko povečano poraščenost po moškem tipu pripisujemo povečani občutljivosti dlačnih mešičkov androgenih hormonov, katerih nivoji v krvi niso povišani.
Če je vzrok povečane poraščenosti povezan z boleznijo, moramo terapijo odstranjevanja dlak kombinirati tudi z zdravljenjem osnovne bolezni.
Raznolikost naprav za fotoepilacijo
Postopki fotoepilacije se med seboj razlikujejo glede na napravo, s katero izvajamo postopek. Izvajalci storitev nam žal velikokrat zamolčijo dejstva, ki izrazito vplivajo na učinkovitost in varnost postopka oziroma usposobljenost izvajalca za uspešno rešitev morebitnih zapletov pri postopku. Velikokrat se oglaševano lasersko odstranjevanje dlak ne izvaja z laserjem, pač pa z intenzivno pulzirajočo svetlobo oddajajočim sistemom/napravo – t. i. IPL-jem.
Osnova fotoepilacije je absorpcija svetlobe v pigmentiranih strukturah dlačnega folikla in njegova toplotna poškodba, ki povzroči bodisi počasnejšo rast dlak, minaturizacijo ali popolno odstranitev. Od laserjev se najpogosteje uporabljajo aleksandritni laser (755 nm), diodni laser (800/810 nm), Nd:YAG (1064 nm). Daljše valovne dolžine prodirajo globlje v kožo, prav tako na globino vpliva še širina laserskega snopa. Trajanje pulza je od nekaj do 100 milisekund.
Naprave IPL oddajajo zvezni spekter svetlobe valovnih dolžin od 590 do 1200 nm. Prednost pred laserji je v večji površini svetlobnega snopa, slabost je v velikem razponu cen naprav, ki se zaradi vgrajene tehnologije lahko zelo razlikujejo v obliki pulza, pa tudi učinkovitosti in varnosti.
Tehnologija ELOS deluje s sočasno kombinacijo pulza svetlobnega vira (laser ali IPL) in radiofrekvenčne energije, ki toplotno poškodujeta dlačni folikel. Na račun dodatne energije radiofrekvence naj bi za uspešno epilacijo bilo treba uporabiti nižje energije svetlobnih virov, za katere je znano, da lahko povzročijo
stranske učinke na koži.
Priprava na fotoepilacijo se začne pri zdravniku
V dobro pripravo na postopek fotoepilacije sodi natančen pogovor z zdravnikom, ki poleg ocene poraščenosti predvidi tudi dejavnike, ki lahko vodijo v zaplete med postopkom ali po njem. Fotoepilacija je varna, če pravilno ocenimo barvo polti in druge motnje pigmenta kože, terapevta seznanimo z okužbo s herpes virusi in/ali drugimi okužbami kože. Izključiti moramo alergijsko preobčutljivost na toploto in lokalne anestetike.
Kože vsaj šest tednov pred fotoepilacijo ne izpostavljamo soncu, redno uporabljajmo preparate za zaščito pred soncem z najvišjim SPF, ne hodimo v solarij in ne uporabljamo krem za samoporjavitev.
Vsaj dva tedna pred postopki prenehamo s postopki odstranjevanja dlak s puljenjem; do dneva fotoepilacije lahko dlake brijemo ali belimo.
Natančno določena valovna dolžina svetlobe laserja omogoča, da se energija absorbira samo v barvilo dlake (melanin), ki dlaki da značilno črno barvo. Zaradi pomanjkanja melanina, ki je tarča svetlobnega žarka, je v svetlih, rdečih, sivih, belih ali zelo tankih dlakah absorpcija svetlobe manjša, s čimer se zmanjša možnost uničenja dlake. Da bi dlako uspešno uničili brez poškodbe kože v okolici (opekline), mora biti površina kože brez pigmenta melanina, kar dosežemo zgolj s striktno zaščito kože pred UV-svetlobo. Da bi se pri ljudeh s temnejšo poltjo izognili neželenim poškodbam, moramo prilagoditi vrsto in jakost svetlobnega ali laserskega snopa.
Zmanjšanje števila dlak in ne »trajna odstranitev«
Ob velikokrat uporabljenem terminu “trajna odstranitev dlak“ se srečamo navadno s prvim nerealnim dejstvom, ki ga obljubljajo ponudniki fotoepilacijskih postopkov. FDA je ob izdaji dovoljenja izrecno zahtevala uporabo termina »trajna redukcija števila dlak«, pod katerim razumemo dolgotrajno zmanjšanje številka dlak na delu telesa in ne popolno eliminacijo vseh dlak.
Terapevt je dolžan podati realno sliko o pričakovanih rezultatih, ki so pogojeni predvsem s tipom poraščenosti.
Za optimalne rezultate moramo postopek odstranjevanja ponoviti večkrat; na temnih dlakah na obrazu je potrebnih vsaj 6 ponovitev, ki si sledijo v približno štiritedenskih razmikih, za zmanjšanje števila dlačic na drugih delih telesa, npr. na nogah, pa si tretmaji sledijo v 8–12-tedenskih razmikih, pri čemer priporočamo vsaj štiri zaporedne tretmaje. Nekaj odstotkov (1–10 %) dlačnih mešičkov se kljub vsemu uspe regenerirati, zato priporočamo, da se po približno letu dni poseg ponovi na delih telesa, kjer je prišlo do regeneracije posamičnih dlačnih mešičkov.
Pri povečani poraščenosti zaradi bolezni fotoepilacijo kombiniramo z zdravljenjem osnovne bolezni: največkrat uporabimo zdravila z antiandrogenim učinkom, priporočena je tudi uporaba lokalnih terapevtikov, ki upočasnjujejo rast dlak.
Varnost fotoepilacije in možni zapleti
Med fotoepilacijo moramo vedno zaščititi oči, zaradi potencialne poškodbe oči fotoepilacij ne izvajamo v področju orbite. Ko uporabljamo laser okoli ust, zaščitimo tudi zobno sklenino.
Načeloma so komplikacije najpogostejše na delih telesa, ki so bili najmanj zaščitena pred soncem (obraz, dekolte, okončine), in pri ljudeh s temnejšo poltjo.
Med najpogostejše zaplete sicer sodijo motnje pigmentacije, ki se izražajo s pojavom hiperpigmentacij (temni madeži) ali hipopigmentacij (svetli madeži). So posledica vnetja ali opekline, izzvane s fotoepilacijo. Motnje pigmentacije so praviloma prehodne in se pri večini popravijo po več tednih ali mesecih.
Vsi tipi laserjev lahko povzročijo paradoksalno povečano rast dlak na obravnavanem delu telesa ali v neposredni okolici. Prenizka energija svetlobnega snopa lahko pospeši ciklus rasti dlake ali paradoksalno spremembo velusnih dlak v terminalne. Dlake pričnejo rasti sočasno, kar daje učinek večje poraščenosti, s segrevanjem kože pospešujemo pretoke krvi v tretirani koži, kar prav tako pospešuje rast dlak.
Paradoksalno rast dlak najpogosteje opazimo na obrazu in vratu, predvsem pri ženskah, prav tako pa pri posameznicah s hormonskimi motnjami. Lasersko inducirano poraščenost odpravljamo s prilagoditvijo energij ob naslednjih tretmajih.
Do pojava urtikarije (koprivnice) lahko pride že med laserskim posegom zaradi sproščanja toplote in mehanskega draženja kože, zlasti ko poseg izvajamo na večjih površinah kože. Koprivnica se lahko pojavi tudi po posegu. Lokalni anestetiki, uporabljeni pred fotoepilacijo, so lahko vzrok urtikarije in kontaktne alergijske reakcije, ki se kaže v obliki lokalnega vnetja kože.
Pravilna izbira valovne dolžine, trajanje pulza in jakosti energije, predvsem pa dobro hlajenje kože, zmanjšajo možnost zapletov na minimum.
Fotoepilacija doma
Leta 2008 je FDA odobrila prve fotoepilacijske naprave za domačo uporabo. Razvoj celotne branže nedvomno poteka v smeri oblikovanja naprav, ki bi omogočale varne in učinkovite domače fotoepilacije. Trenutno potekajo številne primerjalne študije o učinkovitosti različnih naprav, rezultati kažejo 15–60 % izgubo dlak po 6 mesecih. Večina opravljenih študij kaže na večjo učinkovitost fotoepilacij na nogah.
Da bi se izognili zapletom, tak način fotoepilacije trenutno priporočajo posameznikom s svetlim tipom kože na delih kože, ki ni izpostavljena soncu.
Kam na poseg?
Pred fotoepilacijo se je treba seznaniti s ključnimi podatki, kdo in kako se izvaja omenjeni postopek. Ponudnikov teh storitev je danes veliko, nemalokrat se izvaja oglaševanje z očitnim zavajanjem potrošnika. Naprave za fotoepilacijo so glede na tehnološko dovršenost zelo različne in spadajo v različne cenovne razrede.
Kakovost naprav pogojuje učinkovitost in varnost fotoepilacije, zato cena storitev ne sme biti poglavitno merilo za izbiro ponudnika!
