Od najstarejših, z rdečo okro očrtanih obrisov v mraku prazgodovinske jame do današnjih dni je roka simbol človekove prisotnosti, še več, simbol človeka samega. Sporazumevamo se sicer z besedami, čustva izražamo s potezami obraza, a podkrepljujemo jih s kretnjami in govorico rok, ki vsak hip dopolnjuje govor z osebnim odnosom do povedanega. Poleg obraza so najbolj prepoznaven del človeškosti. Z njimi delamo, čutimo in dojemamo svet okoli sebe, gradimo stike z drugimi bitji, ljubimo, pripovedujemo, naštevamo, podkrepljujemo besede in upodabljamo misli, izražamo najplemenitejša in najbolj nizkotna čustva, raziskujemo, pišemo, v temi celo gledamo, izražamo pripadnost verskim resnicam, moledujemo in molimo, ustvarjamo, prepričujemo nejeverne Tomaže, se borimo in rušimo, uničujemo in ubijamo in … Tibetanski misleci so vse lastnosti roke združili v eno samo imenitno misel: bogovi so ustvarili roko, da duša ne bi ostala nema.
In če je obraz, še posebej oči, ogledalo duše, so roke ogledalo človeka. Ni potreben pronicljivi um Scherolcka Holmsa, vsakdo lahko veliko pove o človeku, če pogleda njegove roke. Pogosto se starajo hitreje kot obraz – a so vseeno deležne manjše pozornosti. Šele v dvajsetem stoletju so med vrednote zapisali čiste, pristrižene in urejene nohte. Lakiranje in oblikovanje nohtov je med množicami izgubilo pridih pregrešnosti šele po drugi svetovni vojni. In ko so mojstri ličenja, dermatologi in plastični kirurgi imeli že celo paleto načinov za bolj ali manj korenito pomladitev obraza, so roke še vedno izdajale pravo starost – kdor ne verjame, naj na internetu pogleda posnetke Luise Veronice Ciccone alias pop zvezdnice Madonne. Mladosten obraz skriva, roke pa neusmiljeno kažejo njenih petdeset in nekaj let. Poudariti moram še razliko med dlanjo in hrbtiščem roke: dlan s prsti ima predvsem funkcionalno vlogo. Ta stran roke dela. Hrbtišče roke pa ima socialno vlogo. Ta stran roke govori o nas.
Staranje rok poteka po značilnem vzorcu:
1. Najprej se v tridesetih ali začetku štiridesetih let zmanjša napetost kože na hrbtišču toke. Povrhnjica začne izgubljati sposobnost zadrževanja vode, zato se poveča njeno izhlapevanje. Koža postaja v petdesetih letih opazno tanjša, ker se zmanjša količina kolagenskih vlaken v usnjici. Občutno začne padati tudi produkcija hialuronske kisline, pomembne sestavine medceličnega prostora, ki veže nase velike količine vode. Vse troje skupaj zmanjša količino vode v koži, zato ni več gladka, prepredejo jo številne drobne gubice. Te so tudi posledica zmanjšane elastičnosti kože, ker z leti upada gostota elastičnih vlaken v usnjici.
2. V mladosti je koža na hrbtišču rok napeta in enakomerno obarvana. Če je zelo izpostavljena delovanju elementov – mrazu, vlagi in soncu – kmalu razpoka, povrhnjica postane motna, neenakomerno debela, brez leska. V četrtem desetletju se začnejo v njej kopičiti odpadni železovi pigmenti v obliki bolj ali manj opaznih rjavkastih peg in lis. Zadebeljeni sloji povrhnjice, pravimo jim starostne hiperkeratoze, so prav tako lahko temni.
3. Prej omenjeno stanjšanje usnjice ustvari videz tanke, prosojne, s pegami posute starčevske kože, pod katero se jasno bočijo najprej vene, pozneje še kite in končno tudi dlančnice. Pomemben delež k takemu videzu prispeva postopno tanjšanje sloja podkožnega maščevja. Roka postane koščena.
4. Obraba prstnih sklepov, oziroma osteoartritis zadebeli male sklepe prstov posebej na končnih sklepih tričlenih prstov v tako imenovane Heberdenove vozliče. Ti so večinoma neboleči, včasih pa vzrok zelo neprijetnih bolečin. Še bolj nadležna je obraba osnovnega, oziroma sedlastega sklepa palca. Ta se zaradi fizičnih obremenitev in hormonskih nihanj pojavi prej pri ženskah kot pri moških v začetku petdesetih ali šestdesetih let. Zaradi zadebeljenega sklepa estetska manj lepa, tipično starčevska roka, je še najmanjše zlo. Pomembnejša je izguba funkcije, saj postanejo zelo boleča že preprosta dela pri katerih potrebujemo palec, kot je na primer odpiranje kozarcev, oblačenje ali celo pisanje.
Se moramo z vsemi temi spremembami preprosto sprijazniti in vdati v usodo? Nikakor ne. Za svoje roke lahko veliko storimo že v mladosti, preden se sploh začnejo prvi znaki staranja in tudi pozneje. Karkoli že počnemo, moramo imeti v mislih predvsem ohranitev funkcionalne sposobnosti roke.
Ker je koža rok izpostavljena vremenskim vplivom in delovnim obremenitvam, jo je pametno ščititi s kremami za roke, ki preprečujejo izsušitev kože, jo varujejo pred pokanjem in ohranjajo njeno voljnost. Rokavice preprečujejo stik z mokroto in mrazom. V hudem mrazu in vetru se palčniki bolje obnesejo kot rokavice z vsemi prsti, ker omogočajo boljšo prekrvitev prstov. Delovne rokavice ščitijo roke pred vplivom različnih kemikalij in pred mehanskimi poškodbami. Če so tanke in nedrseče, zagotavljajo tudi dober oprijem z manjšim obremenjevanjem sklepov, mišic in kit. Na dolgi rok to pomeni počasnejše obrabljanje sklepov rok.
Ob prvih znakih staranja kože si lahko pomagamo tako, da z zelo tanko injekcijsko iglo vbrizgamo neposredno v kožo mešanico mineralov, vitaminov in hialuronske kisline. Takšne mešanice so npr. preparati Revitacare Bio-Revitalisation, ki vsebuje hialuronsko kislino ter številne vitamine in CytoCare 502, 516 in 532, ki poleg vitaminov in hialuronske kisline v naraščajočih koncentracijah vsebuje še številne aminokisline in minerale. Za uspeh je potrebno injekcije ponavljati pet do osem krat v intervalih od dva do 3 tedne, odvisno od videza in navad pacienta. Od teh injekcij si lahko obetamo povečano, globoko hidratacijo usnjice, bolj elastično in manj zgubano kožo. Številni drobni vbodi zaradi poškodbe kože povečajo sintezo kolagenskih vlaken v usnjici. Učinek vzdržujemo s ponovnimi injekcijami na vsakih šest do osem mesecev. Po injiciranju preparata se je pametno vsaj dva dni izogibati izjemnim temperaturam in še deset dni varovati kožo pred soncem z kremo za sončenje. Tovrstno zdravljenje je smiselno predvsem pri kadilcih, ker nikotin in ostale škodljive snovi v cigaretnem dimu krčijo drobne žilice v koži in poslabšujejo njeno oskrbo s snovmi, ki so potrebne za obnavljanje kože.
V zadnjih nekaj letih postaja moderno tudi pomlajevanje s koncentratom lastnih trombocitov – popularno imenovano s kratico PRP (Platelet Rich Plasma). Pacientu vzamemo kri, jo s centrifugiranjem ločimo na posamezne sestavine in plazmo v kateri so skoncentrirane krvne ploščice ali trombociti, z injekcijami vbrizgamo v kožo. Učinek terapije temelji na spoznanju, da trombociti niso odgovorni le za strjevanje krvi, pač pa so v njih številni rastni faktorji, ki spodbujajo prenovo tkiv z lastnimi silami. Prednost metode je poleg enostavnosti velika varnost, saj v telo ne vnašamo nekih umetnih ali tujih, četudi telesnim enakih molekul, ampak koncentrat pacientovih lastnih rastnih faktorjev.
Rjave pege, nespodbiten znak staranja rok znamo uspešno odstranjevati že vrsto let z različnimi laserji, (npr.: Nd-YAG, rubinov, aleksandritni, CO2) ali s tekočim dušikom, vendar so bili laserji pri nas nekoč težko dostopni, zdravljenje pa je dokaj boleče. Zdravljenje z intenzivnim bliskom svetlobe – ali na kratko z IPL (po angleškem imenu Intense Pulse Light) je manj boleče, učinkovito že po samo dveh do treh ponovitvah, samo zdravljenje pa ne povzroča večje vnetne reakcije zaradi katere bi pacient moral prekiniti s svojim delom, ali se za nekaj dni umakniti v zasebnost. IPL deluje na drobne razširjene kapilare tik pod povrhnjico, v katerih skrkne hemoglobin, hkrati pa skrkne tudi nakopičen pigment v kožnih pegah. Učinkovitost zdravljenja lahko še povečamo z dodatkom 5 aminolevulata.
Malo pigmentirane seboroične keratoze bolje odreagirajo na zdravljenje s tekočim dušikom, saj je IPL tem manj učinkovit, kolikor svetlejša je sprememba na koži. Po zdravljenju je pametno uporabljati sončno kremo in antipigmentne kozmetične kreme, da čim bolj upočasnimo nastanek novih rjavih madežev.
Se po terapiji z IPL popravi tudi struktura kože? Študij je še malo, a zadovoljstvo bolnikov kaže, da je tako. Raziskovalci so uspeli dokazati, da se po zdravljenju z IPL poveča količina kolagenskih vlaken v usnjici in izboljša površina epitelija. Če je v napravi, ki jo uporabljamo IPL bliskavica združena z oddajnikom radiofrekvenčnih valov, poleg močnega bliska svetlobe, ki učinkuje na epitelij, steče skozi kožo tok radiofrekvenčnega valovanja. To učinkuje na usnjico, jo segreje do blizu 50 stopinj Celzija in povzroči delno poškodbo strukture kolagena v njej. Organizem se na to v naslednjih tednih odzove s povečano sintezo kolagenskih vlaken – to je s prenovo usnjice. Koža postane bolj napeta. Pege po zdravljenju za nekaj dni postanejo še temnejše, nato se v približno desetih dneh skoraj neopazno odluščijo s kože.
Poudariti moram, da mora pred začetkom kakršnega koli zdravljenja pigmentnih sprememb pacientovo roko oceniti zdravnik, čigar specialnost je tudi zdravljenje melanomov in drugih oblik kožnega raka – da ne bi spregledali ali napačno zdravili nevarnih ali celo usodne bolezni.
Strukturo kože na hrbtiščih rok lahko popravimo tudi s povrhnjimi ali srednje globokimi pilingi. V Medical Centru Rogaška za povrhnje pilinge uporabljamo glikolno kislino, za srednje globoke pa triklorocetno kislino (Easy TCA). Uspehi so najlepši, če povrhnji piling s sadno kislino večkrat ponovimo z naraščajočimi koncentracijami glikolne kisline. Za izraziteje fotopostarano kožo na posameznih mestih uporabljamo Easy TCA točkovno, v enem nanosu, nekaj tednov pozneje pa videz kože izenačimo s še enim nanosom čez celotno hrbtišče roke. Od pilingov si lahko obetamo na otip bolj gladko, »baržunasto« kožo, gube se zmanjšajo, pege zbledijo, poveča se tudi sinteza kolagena.
Debele, zelo očitne in vijugaste vene na hrbtišču rok motijo predvsem ženske. Ni čudno, saj imajo ženske debelejše podkožje kot moški zato so v mladosti ženske roke bolj »zalite« kakor moške. Po menopavzi, ko postane koža bolj prosojna in podkožje tanjše, postanejo vene bolj opazne. Pomagamo lahko na več načinov. Za bolnika je še najbolj preprosto vbrizgavanje hialuronske kisline (HA), ki nase veže vodo. Deluje kot nekakšna goba, podkožju vrne volumen. Vene in tudi kite postanejo manj opazne, hrbtišče roke polnejše, manj zgubano, bolj mladostno. Za razliko od HA, ki jo izdeluje naše telo, je tista, ki jo vbrizgavamo »zamrežena«. To pomeni, da so molekule med seboj povezane v mrežo, ki jo organizem počasneje razgradi kot lastno HA. Injekcijo HA damo v roko s pomočjo tanke kanile, to je igle s topo konico in odprtino ob strani. Z ostro iglo zlahka predremo vene, malo težje, a vendar tudi živce na hrbtišču roke – topa kanila je varnejša. Učinek traja približno šest mesecev do eno leto, odvisno od koncentracije HA v preparatu, potem moramo za vzdrževanje videza injekcijo HA ponoviti.
Podobno deluje tudi kalcijev hidroksiapatit (caHA) v mikro kroglicah s premerom 25-45 mikrometrov, raztopljen v nosilcu iz natrijeve karboksimetilceluloze (Radiesse). V organizmu CaHA spodbuja nastajanje kolagenskih vlaken, sam pa se postopoma raztaplja v kalcijeve in fosfatne ione, ki jih telo uporabi v presnovi. Tveganja za alergično reakcijo praktično ni.
Trajna polnila se sčasoma lahko začnejo obnašati kot opazen tujek pod kožo, zato jih odsvetujemo. Dobro trajno polnilo je le lastno maščevje. Izsesamo ga iz trebuha ali še raje iz stegna z nežno liposukcijo. Po centrifugiranju ali zgolj odcejanju, s katerim odstranimo kri in razpadle celice, pahljačasto vbrizgamo maščevje skozi več vbodnih mest v podkožje roke podobno kot HA. Maščobne celice v obliki drobnih »špagetov« maščobnega tkiva čim bolj enakomerno razporedimo v podkožju, da zagotovimo presajenim maščobnim celicam čim boljše pogoje za preživetje. Postopek lahko poteka v lokalni anesteziji. Razlika je le v tem, da moramo v hrbtišče roke vbrizgati bistveno več tkiva, kot pa ga na prvi pogled potrebujemo, saj vse presajeno maščobno tkivo ne bo preživelo. Po operaciji je potreben čas za okrevanje, naslednji dan ne moremo nazaj v službo. Dokončen videz dobi roka šele po dveh do treh mesecih, medtem ko ga ima po vbrizgavanju HA praktično že takoj. Včasih s presaditvijo maščevja ne dosežemo povsem idealnega rezultata, zato lahko videz po približno pol leta z novim, manjšim posegom še dodatno popravimo. Lastno maščevje se seveda debeli in hujša in tudi stara podobno kot ostalo telo. Po petih do sedmih letih bo postopek morda potrebno ponoviti.
Brez ven na hrbtišču roke seveda ne moremo biti, naj so še tako opazne in moteče. Smemo pa zmanjšati njihovo število in odstraniti vsaj tiste najbolj očitne. To omogoča mikroskleroterapija. V veno vbrizgamo sklerozantno sredstvo, to je dražečo snov, podobno kot pri zdravljenju varic na golenih. Notranjost žile se vname, žila se zapre in postopoma izgine. Postopek moramo ponoviti do trikrat v šest tedenskih intervalih. Nadležne vene lahko odstranimo tudi z enim samim kirurškim posegom, flebektomijo: skozi drobne reze vene poiščemo in podvežemo, ali celo iztrgamo iz ležišča, V vsakem primeru sta na mestu previdnost in modrost: če odstranimo preveč ven, lahko prične roka otekati. Vsaj tri velike vene morajo ostati. Vse postopke lahko naredimo v lokalni anesteziji.
Nazadnje se v procesu staranja začnejo spreminjati še mali sklepi rok. Spremembe so posebej opazne na osnovnih, sedlastih sklepih palcev in na končnih sklepih tričlenih prstov. Palčev sedlasti sklep postane boleč, zadebeljen, celo položaj prsta se lahko spremeni. Kot sem že omenil, so težave veliko bolj funkcionalne kakor estetske narave. Zdravimo jih tako, da zapestno koščico z obrabljenim sklepom delno ali v celoti odstranimo in nastalo votlino zapolnimo s kitnim presadkom ali pletivom iz umetnega materiala. Nastane nov, »psevdo« sklep, ki omogoča praktično normalno gibanje s palcem brez nadležnih bolečin. Včasih je potrebno z ločenim posegom razširiti še prostor v prvem medprstju, v katerem se je koža skrčila zaradi dolgoletne deformacije palca, ki je prst tiščala ob kazalec.
Zadebeljene sklepe končnih členkov lahko polepšamo z delnim, izrezom kože na hrbtišču sklepov v obliki metuljčka in odstranitvijo koščenih trnov, ki nastanejo ob robovih sklepov. Če so sklepi močno deformirani in boleči, je najboljša rešitev popolna zatrditev v primernem, skoraj iztegnjenem položaju.
Videz roke z močno stanjšano, starostno zelo zgubano, preohlapno kožo je mogoče pomladiti tudi s tako imenovanim hand-liftom. Bodisi ob gubi med zapestjem in podlahtjo ali na mezinčevi strani roba hrbtišča roke izrežemo elipsast kos kože in podkožja, rano zašijemo in s tem zategnemo kožo, da postane bolj napeta in na videz mlajša. Dandanes, v dobi polnil, so tovrstni posegi redki, saj na roki ostane sicer tanka, a vseeno opazna brazgotina.
Dr.Zdenko Orožim
