Pred kratkim sem srečal sošolko, ki je nisem videl že vrsto let. Leta, ki so minila, odkar sva se videla, so nekoliko izklesala njene poteze, a niso izbrisala mladostne iskrivosti, nežnosti, samo … »samo v zadnjih letih sem se začela spreminjati in to mi ni všeč!« je potožila. »Saj vem, da prihajajo tista leta, trudim se zdravo živeti, kljub temu … Po eni strani bi se vdala: nisem več stara trideset let, naj se še tako uredim, ne bom nikoli videti kot moja hči. Jezi me, da postajam nekakšna babica, čeprav še nimam vnuka. Tudi če bi ga že imela, bi mi kile šle na živce. Ko bi bile vsaj na pravih mestih, tako pa …
Pišemo o dietah, oblikovanju telesa, telovadbi itd., vendar v preprosti, laični obliki le malo o značilnostih maščobnega tkiva. V preteklih desetletjih niti ni bilo dosti povedati, saj se je pozornost raziskovalcev bolj usmerila v maščevje, šele ko so postale debelost in z njo povezane bolezni vsaj v zahodnem svetu pereč problem.
Maščobno tkivo je skladišče, kamor telo shrani energijo, ki je ta hip ne potrebuje. Je izolator, ščiti telo pred izgubo toplote, mu daje obliko in do neke meje tudi spolno privlačnost, saj je razporeditev maščevja na dekletih očem in rokam prijetno drugačna kot pri fantih. Maščevje varuje notranjost telesa pred poškodbami. Lastniki so rimskim gladiatorjem poleg mesa dajali hrano z veliko fižola. Ta spodbuja rast mišic in maščevja. Vsaka povrhnja rana, ki so jo staknili v areni, zato ni segla do mišic. Debelejše maščevje na spodnjem delu trebuha je v nosečnosti mehanska zaščita ploda.
Imamo rjavo in belo maščevje (v resnici je rumene barve). Rjavo maščevje je dobro prekrvljeno, sestavljeno iz manjših, mnogokotnih celic, v katerih so drobne maščobne kapljice. Največ takega maščevja imajo živali, ki zimo prespijo, recimo polhi ali medvedi. Pri človeških zarodkih se pojavi po 20. tednu nosečnosti, imamo ga med lopaticami, v mišicah vratu, v pazduhah, ob sapniku, požiralniku, velikih žilah, trebušni slinavki, ledvicah in nadledvičnih žlezah. Predstavlja 1 % vsega maščevja v telesu. Maščobo spreminja v toploto kot nekakšna toplarna. Po porodu se spremeni v belo maščevje, a kot kažejo rezultati zadnjih raziskav, ne v celoti: maščobne se celice lahko spreminjajo iz rdečih v bele in spet nazaj.
Belo maščevje imamo vse življenje v podkožju, v trebušni votlini in za njo. V podkožju je sestavljeno iz treh plasti: najprej je tanka zelo drobno zrnasta plast tik pod usnjico. Tej sledi povrhnja plast drobnih blazinic maščevja, ki kot debelejši ali tanjši plašč ovija vse telo. Imamo ga tudi na vekah. Na okončinah in še posebej na trupu je pod tanko vezivno opno, ki loči plasti med seboj, še plast globokega maščevja. Maščobne blazinice te plasti so večje in debelejše. Je enako debela pri dečkih in deklicah; v puberteti se prav ta plast začne preoblikovati. Fantje dobijo več maščevja po vsem trupu. Dekletom zrastejo prsi, njihov volumen sestavljata deloma mlečna žleza deloma maščevje. Razmerje njunih volumnov je genetsko določeno. Vsekakor se proti koncu nosečnosti in v času dojenja delež žleznega tkiva za nekajkrat poveča in po končanem obdobju dojenja spet zmanjša. Bolj kot pri moških se odebeli maščevje na spodnjem delu trebuha, bokih in stegnih, da dobijo dekleta tipično žensko postavo. Ta je delno genetsko določena, delno odvisna od prehranjenosti in fizične aktivnosti, torej od volumna mišic. Spolno najbolj privlačno postavo imajo dekleta, katerih obseg pasu je v primerjavi z obsegom bokov v razmerju 0,7 : 1. Otroci, ki so debeli že pred puberteto, imajo debelejšo plast globokega maščevja in tudi pri odraslih, ki se malo gibajo in hkrati uživajo več, kakor potrebujejo, se debeli globoko maščevje.
Obliko trupa oziroma trebuha določa, poleg debeline podkožnega maščevja in mišic, še debelina maščevja v oporku in peči v trebušni votlini in za njo. Čreva so pritrjena na zadnjo stran trebušne votline z oporkom, v katerem so poleg maščevja tudi žile, živci in limfne žile z bezgavkami. Pod mišično steno pokriva zvitek tankega črevesja peča, ki kot kak predpasnik visi s prečnega dela debelega črevesa. Kdor ne ve, kaj je to, naj se spomni na tanko maščobno mrežico, v katero mesarji zavijejo svinjsko ribico, da nastane mrežna pečenka. Tista tanka maščobna mrežica je peča. Razvojno je namenjena zaščiti črevesa: če kak tanek tujek prebode trebuh, lahko zalepi črevesno steno. Peča prepreči izlitje vsebine predrtega črevesa v trebušno votlino in ovci ali kravi reši življenje – človeku le izjemoma. Trebušast moški lahko ima dokaj tanko plast podkožnega maščevja, pečo in oporek pa skupaj debela več kot 10 centimetrov. Debela plast maščobnega tkiva je tudi za trebušno votlino, t. j. v okolici ledvic. Razmerje med volumnom maščevja v trebušni votlini in za njo je približno 0,7 proti 0,3, pri debelih ljudeh celo 0,6 proti 0,4. Moškim liposukcija trebuha ne pomaga v taki meri kot ženskam, ker imajo v primerjavi z njimi več maščobnega tkiva v trebušni votlini, kjer ni dostopno liposukciji.
Celice belega maščevja so okrogle, z eno samo veliko kapljico uskladiščenih maščob v obliki triacilglicerolov, da bi v čim manjšem volumnu uskladiščile čim več energije. Med spoloma so pomembne razlike: maščobne celice žensk so večje kot pri moških, estrogen pospešuje kopičenje maščob, testosteron vzpodbuja razgradnjo. Ženski spolni hormoni določajo kopičenje maščevja na trebuhu, zadnjici s stegni in ob kolenih, moški spolni hormoni pa po vsem telesu. Po krvi potujoči hormon je nekakšen »ključ«, ki v celici sproži delovanje potem, ko se na njeni površini ali v notranjosti spoji z le zanj ustrezno »ključavnico«. Tudi število ustreznih ključavnic za moške in ženske hormone je v maščobnih celicah različno glede na spol. Vsi izdelujemo in uporabljamo spolne hormone obeh spolov, a moški pretežno moške, ženske pa pretežno ženske spolne hormone. Število »ključavnic«, t. j. receptorjev za »ključe«,oz. hormone določa, kdaj in v kolikšni meri se maščevje na posameznem delu telesa lahko razgradi med hujšanjem. Zato je podbradke, prsi, trebuhe in stegna … tako težko oblikovati z dieto. Dokler ne nastopi menopavza, ohranjajo ženske za svoj spol značilno postavo. Ko prevlade estrogenov ni več, se ob prebitku maščob v prehrani začne maščevje kopičiti na trupu, predvsem na trebuhu.
Maščobne celice živijo od 2 do 10 let, njihovo skupno število se po puberteti načeloma ne spreminja. Če se redimo, se celice samo večajo. Le pri izjemni debelosti, ko telo preseže dvakratno količino normalnega maščevja, t. j. od približno 140 kg telesne teže navzgor, se pričnejo znova množiti. Zato po liposukciji, s katero odstranimo veliko število maščobnih celic iz določenega predela telesa, oseba ohrani obliko telesa, tudi če s težo nekoliko niha.
V zadnjih petnajstih letih so raziskovalci dognali, da maščobne celice niso samo pasivna skladišča, na katera vplivajo hormoni žlez z notranjim izločanjem, ampak so s številnimi hormoni in proteini, ki jih izločajo v svojo neposredno okolico in krvni obtok tudi same zelo dejavne »tovarne«. Hormona leptin in adiponektin, faktor nekroze tumorjev in številni drugi proteini vplivajo na možgane in sodelujejo v regulaciji količine hrane, ki jo pojemo, količine toplote, ki jo proizvedemo, določajo občutljivost tkiv na inzulin, hormon, ki uravnava koncentracijo glukoze v krvi, spreminjajo odpornost ožilja na razvoj poapnenja žil, oziroma ateroskleroze. Preobilno maščevje pomembno prispeva k nastanku bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni pri odraslih, povzroča obrabo sklepov … skrajšuje kakovost in dolžino življenja.
Triacilgliceroli nikoli ne potujejo po telesu kar tako, ampak prečkajo žilno steno vezani na proteine! Izjemno kompleksna presnova v maščobnih celicah potrebuje za lipolizo, to je razgradnjo v obliki triacilglicerolov, uskladiščene maščobe štiri vrste encimov, t. i. lipaze. Estetski postopki, ki vodijo v razbijanje maščobnih celic in jih razvijalci in proizvajalci opreme imenujejo lipoliza, nimajo ničesar opraviti s pravilno razgradnjo uskladiščene maščobe. V ostankih uničenih celic lipaze ne morejo pravilno delovati. Kaj se na molekularni ravni dogaja po postopkih, kot so kemična, injekcijska, ultrazvočna, ali osmotska »lipoliza« na molekularnem nivoju ni jasno. Niti ni povsem pojasnjen učinek topil za maščobe na druge celice v maščobnem tkivu in na celoten organizem. Po številu predstavljajo maščobne celice samo eno tretjino vseh celic v maščobnem tkivu – so pa volumsko res največje. Ostali dve tretjini sestavljajo celice veziva, krvnih in limfnih žil, živci in dokaj bogata zaloga zarodnih celic. Usoda raznih uskladiščenih maščob in ostankov celičnih membran – ki so tudi iz maščob, kakor tudi usoda ostankov drugih celic, je trenutno še neznanka. Jih res v celoti odstranijo bele krvničke? Se razgradijo v jetrih ali pristanejo še preden pridejo do jeter v žilnih stenah? In kje končajo mrtve bele krvničke? Če je postopku pridružena aspiracija oziroma izsesavanje živih celic in ostankov mrtvih celic kot pri liposukciji ali po laserski lipolizi, obremenitve telesa z ostanki mrtvega tkiva skoraj ni.
Upam, da zapisano ne bo pomagalo bolje razumeti svojega telesa samo moji sošolki, ampak tudi Vam.
Dr. Zdenko Orožim